APDEJT.si

Župani več evropskih mest, med njimi Timişoara, Barcelona, Atene, Budimpešta, Sofija, Utrecht in Zagreb, so se v Istanbulu udeležili akcije, s katero so opozorili na politično naravo aretacije istanbulskega župana Ekrema İmamoğluja in na zatiranje administracije. Dominic Fritz, župan Timişoare, se je pridružil ostalim evropskim županom v znak solidarnosti z aretiranim İmamoğlujem.

Predsednik Francije Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in poljski premier Donald Tusk so obiskali Kišinjev, glavno mesto Moldavije, da bi izrazili podporo državi ob 34. obletnici njene neodvisnosti. Obisk je bil viden kot znak solidarnosti v ključnem trenutku za Moldavijo, ki se sooča z izzivi, vključno s poskusi destabilizacije, za katere obtožuje Rusijo. Voditelji so se sestali s predsednico Maio Sandu, da bi razpravljali o prizadevanjih Moldavije za vključitev v Evropsko unijo in o načinih za nasprotovanje ruskemu vplivu pred prihajajočimi volitvami.

Donald Trump bo danes v Beli hiši predsedoval "velikemu sestanku" o načrtih za Gazo po koncu vojne, je sporočil njegov posebni odposlanec Steve Witkoff. Poudaril je, da razvijajo zelo celovit načrt za »dan po« konfliktu na uničenem palestinskem območju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in poljski premier Donald Tusk so obiskali Republiko Moldavijo na dan njene neodvisnosti. Namen obiska je potrditev podpore neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Moldavije, kar je pomemben znak solidarnosti v ključnem trenutku za državo. Obisk simbolizira podporo evropski poti Moldavije.

Podpis Melanie Trump na pismu Vladimirju Putinu je postal predmet špekulacij na družbenih omrežjih. Medtem se pojavljajo kritike na račun Donalda Trumpa, ker naj ne bi dosegel napredka pri vzpostavljanju miru med Rusijo in Ukrajino. Vladimir Putin pa je o izidih srečanja z Donaldom Trumpom v Aljaski obvestil iranskega predsednika Masouda Pezeshkiana.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in poljski premier Donald Tusk so v sredo obiskali Republiko Moldavijo, ki je praznovala 34. obletnico neodvisnosti. Obisk je bil interpretiran kot izraz podpore varnosti, suverenosti in evropski poti Moldavije. Predsednica Maia Sandu je dejala, da obisk dokazuje, da je Moldavija pomembna.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo njegova administracija zahtevala smrtno kazen za vse, ki zagrešijo umor v Washingtonu, D.C., kljub temu, da je bila ta v prestolnici ukinjena že leta 1981. Trump meni, da bo to močno odvračalo od nasilja. Napoved prihaja v času, ko Trump poskuša okrepiti nadzor nad mestom, vključno z napotitvijo pripadnikov Nacionalne garde.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi v zadnjih tednih štirikrat poskušal telefonsko govoriti z indijskim premierjem Narendro Modijem, vendar naj bi ta pogovor zavrnil. Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung poroča, da naj bi bil Modi "užaljen" po Trumpovih izjavah.

Stranka Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbána je izrazila ogorčenje, ker je liberalni župan Budimpešte Gergely Karacsony ob ukrajinskem državnem prazniku osvetlil most čez Donavo v barvah ukrajinske zastave. Ta poteza je sprožila burne odzive in razprave v madžarski politiki.

Romunska ministrica za zunanje zadeve Oana Țoiu je ponovno sprožila valove v romunski politiki. Izjavila je, da so ameriški uradniki administracije Donalda Trumpa zahtevali pojasnila glede odpovedi predsedniških volitev v Romuniji. Țoiu je tudi navedla, da je umik Romunije iz programa Visa Waiver neposredno povezan z odpovedjo volitev.

Emmanuel Macron je v pismu Benjaminu Netanjahuju zavrnil obtožbe o antisemitizmu in jih označil za žalitev Francije. Macron je Netanjahuja pozval k ustavitvi "morilskega in nezakonitega" nadaljevanja vojne v Gazi ter poudaril, da izraelska okupacija ne bo prinesla zmage. Netanjahu je izjavil, da bo zagotovil, da Gaza ne bo več ogrožala Izraela.

Nemški kancler Fridrih Merc je izjavil, da se Nemčija ne bo pridružila pobudi zahodnih zaveznikov za priznanje palestinske države na prihajajoči Generalni skupščini Združenih narodov. Merc je pojasnil, da Nemčija meni, da pogoji za takšno priznanje niso izpolnjeni. Izraelski napad je bil omenjen v povezavi s tem stališčem.

Romunska ministrica za zunanje zadeve, Oana Ţoiu, je izjavila, da v zvezi s programom Visa Waiver ni razlik v mnenjih. Trenutno si Romunija prizadeva za ponovno vključitev v ta program na dveh ravneh: tehnični in politični. Ţoiu je dejala, da je Romunija na tehnični ravni izpolnila vse kazalnike, vendar pa je politična raven bolj kompleksna. Napovedala je, da bo o tem kmalu podala uradno izjavo.

Danska ne izključuje možnosti priznanja Palestine, vendar pod pogojem, da bo ta država demokratična. Danska bo v času svojega predsedovanja Evropski uniji povečala pritisk na Izrael. V nedeljo je več kot deset tisoč ljudi v Danski protestiralo in zahtevalo prekinitev spopadov v Gazi ter pozvalo k priznanju Palestine.

Donald Trump je po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji dejal, da se je pogovarjal s Putinom in ob tem Zelenskega označil za 'prodajalca'. Ukrajinska in ameriška ekipa naj bi se ta teden sestali, da bi raziskali možnosti mirovnih pogajanj med Kijevom in Moskvo. Medtem Ukrajina išče več orožja, saj svetovalec Zelenskega meni, da Rusija ni zainteresirana za mir. Poljski premier Tusk je izjavil, da Poljska ne bo poslala vojakov v Ukrajino po koncu vojne, bo pa odgovorna za logistično pomoč Kijevu. Poudarek bo na nadzoru nad Donbasom.

Organizacija Amnesty International je pozvala k preiskavi morebitnih vojnih zločinov, ki naj bi jih zagrešila izraelska vojska med nedavnim uničenjem v južnem Libanonu. Organizacija je objavila poročilo, ki dokumentira "obsežne" uničujoče posledice delovanja izraelske vojske in poziva k neodvisni preiskavi.

Romunski ambasador v Washingtonu, Andrei Muraru, je izjavil, da si Romunija prizadeva za ponovni vstop v program Visa Waiver, vendar ne more zagotoviti hitrega uspeha. Poudaril je, da ni bilo uradnih ameriških izjav, ki bi povezovale izključitev Romunije iz programa z odpovedjo decembrskih volitev. Kljub napredku pri usklajevanju z ameriškimi varnostnimi agencijami, ostaja prizadevanje za izpolnitev pogojev za ponovno vključitev v program dolgoročno.

Ameriški veleposlanik v Parizu, Charles Kushner, se ni odzval na poziv francoskega zunanjega ministrstva, ki ga je vpoklicalo zaradi pisma predsedniku Macronu, v katerem je Francijo obtožil popuščanja antisemitizmu. Namesto njega se je pojavil njegov namestnik. Francosko zunanje ministrstvo je izrazilo nezadovoljstvo nad Kushnerjevimi kritikami.

Na Litvi se je po odstopu premierja oblikovala nova vladna koalicija, v kateri so tudi poljski politiki. Ryszard Petru je izrazil zaskrbljenost zaradi 'neumnih' idej v stranki Polska 2050, ki bi lahko vodile v protikoalicijsko usmeritev. Barbara Nowacka pa je bila ogorčena nad pismom poljske škofovske konference, ki 'opozarja' starše pred novim predmetom v šolah, zdravstveno vzgojo.

Romunski predsednik Nicușor Dan se je srečal z vodji diplomatskih misij, konzularnih uradov in direktorji kulturnih inštitutov na letnem srečanju romunske diplomacije v palači Cotroceni. Srečanje, ki je potekalo 26. avgusta ob 10. uri, je bilo namenjeno razpravi o zunanji politiki Romunije.